Zakonitosti življenja izhajajo iz najširšega kozmičnega ritma, ki deluje na človeka preko vrtenja zemlje, ki proizvaja dnevni ritem človeka. Luna in njene mene povzročajo mesečni periodični cikel, kroženje zemlje okoli sonca pa ritmično izmenjavo letnih časov. Ritem je zakon življenja, zakonitost gibanja in osnova vseh bioloških reakcij organizma. Osnovna lastnost ritma pa je ponavljanje. Ponavljanje kot sredstvo učenja je prisotno pri vsaki dejavnosti: delu, igri, komunikaciji.
Najbolj osnovna otrokova potreba je potreba po varnosti. Otrok pa se počuti varnega takrat, kadar je njegovo življenje organizirano v ritmu, ki se ponavlja brez večjih sprememb, kar pomeni, da moramo poskrbeti za pogoje, za katere vemo, da so za otroka pomembni. Bolj ko se otrok počuti varnega, bolje se razvija.
Življenje človeka, narave in kozmosa poteka v ritmu. Pri človeku zaznamo ritem že v dihanju in bitju srca. Za otroka je ritem še posebej pomemben. Ne more si ga ustvariti sam, zato mu ga moramo oblikovati odrasli.
V waldorfskih vrtcih živimo v skladu z ritmi narave. Letni ritem upošteva značilnosti letnih časov in njim pripadajoče praznike, značilne za kulturo, v kateri živimo. Rajalne igre in pravljice ustrezajo razpoloženju letnega časa.
V tedenskem ritmu se menjujejo umetniške in praktične dejavnosti, vsak dan v tednu je določen za eno izmed njih. To je lahko risanje z voščenkami, oblikovanje čebeljega voska, slikanje v tehniki mokro na mokro, evritmija, izdelovanje slik iz nepredene volne, peka kruha. Ritmično izmenjevanje in ponavljanje dejavnosti pri otrocih vzbuja občutek varnosti, saj se otrok lahko prepusti ritmu in ga ne vznemirjajo stalne spremembe oziroma negotovosti, kaj se bo zgodilo.
V vrtcu oblikujemo dnevni ritem po načelu vdiha in izdiha. »Vdih« so dejavnosti, ki jih izvaja oziroma vodi vzgojiteljica. Otroci so pri tem zbrani in ji sledijo. »Izdih« so dejavnosti, pri katerih otrok spontano izraža svoja doživetja in izkušnje. »Vdih« je npr. rajanje in poslušanje pravljic, »izdih« je prosta igra.