RAJALNE IGRE
V ritmično-rajalnih igrah se otrok na domišljijsko bogat način seznanja s stvarmi in pojavi iz svojega okolja. Izražamo jih v gibih, ki kažejo njihovo bistvo. Te stvari in pojavi so npr.: kmet, ki seje; cvetlica, ki raste in cveti; veter, ki veje; sonce, ki pošilja žarke v svet; grom, ki doni; dežne kapljice, ki kapljajo in škrebljajo; zajec, ki poskakuje; jež, ki se zvije v klobčič in razpre svoje bodice itd.
S tem, ko otrok izraža takšno dogajanje z gibanjem ter ob tem govori in poje ustrezno besedilo, dan za dnem na optimalen način goji jezik in govor.
Hkrati je ritmično-rajalna igra vsebinsko usklajena z letnimi časi. V izvedbi se izmenjujeta govor in glasba ob spremljajočem gibanju in tako ima otrok možnost, da svoji starosti primerno doživlja enost, celovitost besede, zvoka in gibanja. Rajalna igra je tako istočasno jezikovno-govorna, glasbena in gibalna vzgoja, kakor tudi vzgoja doživljanja narave in letnih časov. Vsako rajanje izvajamo vsaj dva tedna.
PRSTNE IGRE
Z ritmičnimi verzi, ki jih spremljamo z gibi prstov, se otroci učijo diferenciranega govora, velikih in malih motoričnih spretnosti, krepijo spomin, razvijajo koordinacijo oko-roka.
UMETNIŠKE DEJAVNOSTI
To so risanje, slikanje v tehniki mokro na mokro, oblikovanje iz čebeljega voska, izdelovanje slik iz nepredene volne, evritmija. Otroci rišejo z voščenkami iz čebeljega voska, slikajo pa z mineralnimi barvami. Umetniške dejavnosti razvijajo otrokovo senzibilnost za dojemanje sveta in vzgajajo k lepoti.
PROSTA IGRA
Prosta igra je temeljna in najpomembnejša dejavnost predšolskih otrok. V igri ima otrok možnost izraziti svoje izkušnje in počutja. Pri igri se otrok povezuje s svetom, obenem pa pride do novih spoznanj. Igra je za otroka tako pomembna kot za odraslega delo. Otroka vodi k socialnemu vedenju, domišljiji, iniciativnosti, pogumu za svobodno ustvarjalnost. Prosta igra razvija socialne procese v skupini in daje otroku možnost samostojnosti, samozavesti ter svobodne volje.
PRAZNOVANJA
Predšolski otrok živi v vzdušju odprtosti in zaupanja v vse, kar ga obkroža. To je religiozno občutenje otroka. Temu primerno oblikujemo praznovanja, ki so izraz človekove povezanosti z naravo in silami kozmosa. Vrtec deluje na osnovi duhovne znanosti, ki jo je razvil dr. Rudolf Steiner. Je krščansko naravnan, vendar ne pripada in ne poučuje nobene veroizpovedi (ni konfesionalen).
Otrokom ne razlagamo pomena praznika, pač pa jim ga približamo z dejavnostmi in primerno ureditvijo prostora. Prazniki so povezani z letnimi časi. Jeseni praznujemo Mihaelovo (29. september), praznik svetilk (11. november), pozimi sv. Miklavža (6. december), Božič (25. december) in sv. Tri kralje (6. januar), spomladi Veliko noč in Binkošti, poleti Šentjanževo / Janezovo (24. junij). Nekatera praznovanja praznujemo dopoldne z otroki, druga pa popoldne skupaj s starši.
Prav posebej se vzgojiteljica pripravi tudi na praznovanje rojstnega dne. V praznovanje otrokovega rojstnega dne je vključena posebna zgodba – življenjepis slavljenca – ki jo vzgojiteljica pove na tisti dan. Seveda sledi tudi sladkanje s torto in sokom.
PRIPRAVA NA ŠOLO
Za otroke, ki zadnje leto pred vstopom v šolo obiskujejo vrtec, ponujamo dejavnosti, ki so v skladu s starostjo in individualnimi potrebami otroka. Te dejavnosti so še vedno povezane s temeljnimi principi, ki jih negujemo v vrtcu – odnos do lepega, naravnega, da otrok lahko razvija svoje čute in odgovornost do vsega, kar dela na spontan in neobremenjujoč način.